(P)opoldanski sprehod

No, po novoletnem oddihu, 2 službenih potovanjih in 2 prehladih se najino življenje vrača v ustaljene tirnice in čas je za novo (staro) objavo, ki pripada še preteklemu letu.

Sončen decemberski vikend je v Sloveniji primeren za vzpon na kakšen hrib(ček) - tukaj hribov ali hribčkov ni (vsaj prav blizu ne), se pa da noge pretegniti na kateri od številnih sprehajalnih poti. Vsekakor pa ni dobro načrtovati popoldanskega sprehoda (po nedeljskem kosilu na primer), vsaj za tiste ne, ki se radi sprehajamo podnevi - v decembru svetlobe ni veliko. Decemberski dnevi se v Umeu začnejo krepko po 9ih zjutraj, končajo pa pred 2. uro popoldne. Sedaj je časa za sprehajanje in vse ostalo že precej več (kakšne 3 ure več), pa tudi sonce je že precej višje na nebu. Prav lepo bi bilo, če le ne bi bilo še oblakov vmes..

Sprehod ob (zamrznjenem) jezeru.

Poleti se tu kopajo, pozimi pa drsajo.

Najkrajši dan v letu - opoldne!

Lučke

Kljub temu, da so bili decembrski dnevi kratki in je sonce zapustilo obzorje ravno takrat, ko se je vzpelo dovolj visoko, da je postalo prijetno, ni bilo občutiti turobnosti kratkih dni. Praznično vzdušje je bilo čutiti od prve adventne nedelje, ko so lučke na oknih zamenjale papirnate božične zvezde in svečniki. Z njimi Švedi ne varčujejo, saj so pogosto postavljene na vsakem oknu hiše, običajno v simetričnih vzorcih. Kljub temu je zunanja okrasitev naselja v tem času bolj skromna kot v Sloveniji, saj na hiše ali drevesa pred njimi ne napeljujejo svetlečih verig in drugih okraskov- več poudarka dajo okrasitvi notranjosti stanovanj.

Lučke na oknih

Osvetlitev je bila v ospredju tudi na zaključni prireditvi v sklopu projekta Evropska prestolnica kulture 2014. Po uvodni predaji naslova naslednjima mestoma je raznoliko glasbeno dogajanje na treh odrih spremljala super tematska projekcija na mestno hišo. Program se je zaključil ob predvidenem času (19:00-20:14), čemur je sledil bučen ognjemet in topotajoč orokavičen aplavz. Kratko in jedrnato.

Center mesta

Zaradi kratkih dnevov in nižjih temperatur se dogodki na prostem sicer dogajajo sredi dneva, običajno med 11:00 in 16:00. Obiskala sva decembrski praznični sejem, ki je kot povsod ponujal gostinske storitve in izdelke domače izdelave, vendar je bil ta za novopečena Šveda bolj zanimiv kot sicer.

Lakoto sva potešila z nekakšnim švedskim kebabom, suovas, in toplim brusničnim sokom (nič posebnega - topel malinovc..). Suovas - kruh nadevan z mešanico popečenega jelenjega mesa in zelenjave, prelite z omako iz lisičk - sva z veseljem pojedla v šotoru z ognjiščem, kakršne ljudstvo Sami (ki sicer živi še malo bolj proti severu Švedske) tradicionalno uporablja za začasna bivališča ob selitvah s čredami jelenov. Ker za sladico vedno ostane prostor, sva se posladkala s sicer poznanimi krofki, ki so tu očitno zelo priljubljeni. December na švedskem ne mine brez glögga (kuhanega vina, ki pa je pogosteje pripravljen v brezalkoholni različici ali z do 2 % alkohola), začimbnih piškotkov pepparkakor in kvašenega peciva z žafranom, imenovanega lussebulle. Med kulinaričnimi dobrotami je bilo moč najti še sušene divjačinske izdelke (jelen, medved,... - vsak (severni) Šved, ki je sposoben držati puško, je lovec in budno pazi, da se katera žival ne bi preveč namnožila) in tipičen švedski knäckebröd - suh ploščat rženi kruh podoben krekerjem.

Poleg kulinaričnih dobrot se je na sejmu našlo veliko "toplih" izdelkov - na primer rokavic, ki so tu izdelane iz jelenjega ali losovega usnja (s krepko podlogo seveda) ali pa v celoti ročno spletene iz grobe volne. Ta je našla pot tudi v naušnike, visoke copate, vložke za čevlje in podstavke za vročo posodo. Poleg predelanih izdelkov je bila velika tudi izbira ovčjih in jelenjih kož, ki kljub začetnim pomislekom odlično ogrejejo.

Suovas

Zavetje, kurišče, jelenčkove kože, suovas in topla pijača - idealen postanek :)