Bil je popoln zimski dan. Sončno vreme po oblačnem tednu, sveže zapadel sneg, -15 °C (no, skoraj popoln). Odpeljali smo se 100 km severneje do domovanja sibirskih husky-jev, ki so že nestrpno čakali, da nas peljejo na sprehod.
Pred odhodom je zavladalo kaotično navdušenje, ki se je stopnjevalo, dokler niso bili vsi psi vpreženi in nismo eden za drugim zapustili pesjaka.
Psi so naučeni, da sledijo skupini psov pred sabo, tako da vodenje sani ni bilo zahtevno, sicer pa poznajo ukaze za start ("hajk"), zavoj levo ("dži"), desno ("ha") in ustavljanje ("hou"). Prvega ukaza ni potrebno posebno poudarjati, saj psi pričnejo teči takoj ko začutijo, da ni velikega upora sani, pri ustavljanju pa jim je treba pomagati z zavoro, saj bi kljub ozkim potem z veseljem prehiteli skupino pred sabo. Sani imajo kar 3 vrste zavor: eno za upočasnjevanje, drugo za ustavljanje in tretjo za sidranje sani v snegu med odmorom. Kljub temu, da z usmerjanjem psov nismo imeli dela, pa je potrebno nekaj spretnosti za vodenje sani v ostrejših zavojih, predvsem tistih v bližini dreves :)
Potnikov pogled.
V izposojeni puhovki, obloženih zimskih čevljih, dvojih zimskih hlačah in pod dvema kapama je bila temperatura ravno pravšnja. :) Za udobje potnika na saneh je poskrbela jelenčkova koža, ob strani pa je opazno prej omenjeno "snežno sidro".
V sani z dvema osebama je bilo vpreženih 6 psov.
Potovanje po idilični zimski pokrajini je trajalo 4 ure, vmes pa smo si privoščili toplo kosilo. Jelenove kože so bile dobrodošla izolacija za sedenje na snežni klopi, medtem ko je vodič zakuril ogenj in pogrel lososovo juho, tudi kava ni majkala.
V snežni karavani je bilo 9 sani in več kot 50 psov.
Za potovanje po zimski pokrajini so priročne poledenele reke, ki prevzamejo vlogo divjih "avtocest". Pot je bila shojena zaradi selitve črede jelenov.
V pričakovanju kosila in gretje ozeblih rok.
Na našem izletu smo prepotovali približno 25 km, vsako leto v začetku marca pa se preko Aljaske odvija tekmovanje Iditarod Trail, kjer ekipe s pasjo vprego prepotujejo 1000 milj, najhitrejši kar v osmih dneh in pol. Tekmovajne se organizira z namenom ohranjanja pasme in dejavnosti ter v spomin na čase, ko je bila pasja vprega nepogrešljiv način transporta. Pot preko Aljaske je bila v eno smer pomembna kot poštna in oskrbovalna pot rudniških mest, iz rudnikov pa so v nasprotno smer vozili zlato.
