366 dni

Na včerajšnji dan sva se pred enim letom pripeljala v Umeå. Snežinke so naletavale, medtem ko sva praznila do zadnjega kotička zapolnjen avto (Gorazda še sedaj pozitivno preseneča, da sva vse, kar potrebujeva, pripeljala z enim avtom). Z mešanimi občutki, a v pričakovanju nove izkušnje sva vstopila v najin novi dom.

366 (pretežno oblačnih) dni kasneje.

Po enem letu lahko rečeva, da nama ni žal za to odločitev. Za nama je pestro leto, v katerem sva delala veliko, a ugotovila, da v ustreznem okolju in ob super sodelavcih to sploh ni težko. Delovni vsakdan je še posebej popestrila mednarodna raznolikost zaposlenih. Na ta račun sva utrdila znanje geografije, potrdila nekatere in ovrgla druge stereotipe, se naučila novih besed, čeprav nama je ob tem zmanjkalo časa za švedske, a kaj mora ostati še za prihodnje leto. Besedi "daleč" sva dodala novo dimenzijo, s tem ko sva avtobuse zamenjala za letala, čas potovanja pa začela meriti v urah. Ob spoznavanju švedske pokrajine sva potrdila, da slovenske naravne pestrosti ne gre jemati za samoumevno, pa vendar ima tudi švedska pokrajina svoje čare. Včasih daje vtis, da bi izza smreke med borovničevjem lahko pokukal kakšen škrat.