Tavelsjöberget

Pretekli dnevi so napovedali jesen...breze rumenijo in odmetavajo listje, nebo pa se je zopet obleklo v sive barve. Današnja tema že nekaj časa čaka na objavo in mislim, da bo pomladna tema prava, da omili jesensko sivino.

Ko se je spomladi stopil sneg in se je na sončku prijetno ogrelo, se nama je stožilo po nedeljskem izletu z razgledom. Nič posebnega, kajne? Pravzaprav naloga ni tako lahka, če na obzorju ni krivulje, ki bi se dvigala proti nebu. Pa sva ga le našla - 25 km iz mesta se dviga hrib višine 284 m, ena izmed najvišjih točk območja Umea. Najvišja točka, na katero se v območju lahko človek povzpne, pa je 59 km oddaljen hrib Loberget, ki skupaj z razglednim stolpom meri 383 m.

Na Tavelsjöberget, kar dobesedno pomeni "hrib ob jezeru Tavel", vodijo 4 poti. Najkrajša meri le 700 m, vsem ostalim potem pa bi ustrezal znan slovenski rek, saj vsaka naslednja naredi daljšo pot okrog hriba, preden se povpzne na vrh. Vzpon po najkrajši poti je ravno zadoščal za nedelsjki popoldanski izlet. Pot naju je skozi smrekov gozd, čez zaobljene kamnite ploščadi in močvirnate zaplate pripeljala na vrh, do skupine hišic s kurišči, kjer so si lačni izletniki že pripravljali dobrote z žara.

Smerokazi ob začetku poti: strmina poti se odraža v slikovnih oznakah. :)

Značilen smrekov gozd. Oznaka hitrosti ni namenjena tekačem, ampak motornim sanem.

Izbira pohodne obutve se nama je zdela precej neobičajna, a sva kmalu našla razlago zanjo.

Švedska pokrajina je prepredena z vodo in hrib ni bil izjema. Ker je na poti zastajala voda, je bila na nekaterih delih posuta s sekanci,...

...na drugih pa povezana z brvjo.

Ker je v vodi raztopljene veliko organske snovi, kamnine pa so bogate z železom, potočki niso ravno vabljive barve.

Zaobljena kamnita pokrajina.

Med rastjem je ogromno lišajev in mahov.

Na vrhu - zavetja pred vetrom z lastnimi kurišči.

Žar vedno in povsod :) Lesena miza z zaščito, namenjeno odlaganju žara za enkratno uporabo.

Razgled z vrha na jezero Tavelsjö.