Skuleskogen

Västerbotten, pokrajina v kateri živiva, je bolj kot ne ravninska, kar velja tudi za njeno obalo - gozd povsem neopazno preide v Baltsko morje. Brez klifov, brez skal. Mogoče le z malo peščene plaže vmes. Če se ti zahoče česa bolj dramatičnega, izbire ni veliko - oddaljeno Skandinavsko gorovje na meji z Norveško, še bolj oddaljena razgibana norveška obala, ali pa njen približek - Höga kusten, kar dobesedno pomeni visoka obala. Slednja je od vsega omenjenega daleč najbližje, zato smo se v začetku novembra tja odpravili na odmerek pohodništva.

Celotno območje Höga kusten spada na UNESCO-v seznam naravne dediščine, saj ima precej zanimiv nastanek - pokrajina se je v času ledene dobe zaradi velike količine ledu pogreznila (zemeljski plašč se je na tem območju dejansko deformiral - podrobnejši opis v angleščini lahko preberete tukaj), ob koncu ledene dobe in posledično umiku ledenikov pa se je pokrajina ponovno dvignila - ponekod kar za 800 metrov, dvig pa se še nadaljuje s hitrostjo slabega centimetra na leto.

Mi smo si za ogled izbrali narodni park Skuleskogen, od kjer so tudi spodnje fotografije.

Avtocesta - lepo urejena sprehajalna pot skozi park

Velika "griža" :) Troli so se verjetno kar namatrali..

Pogled na kamnito polje od daleč.

Na vrhu.

Švedski Kornati :)

Pust mastnih ust

Tale je za Mašo, mogoče pa še komu pride prav. :)

Da bi ovrgla mit, da so krofi ena težjih kuharskih mojstrovin, danes z vami delim večkrat preverjen recept. Prvi del, torej priprava testa, se ne razlikuje bistveno od priprave kruha (to se sliši že bolj domače, kajne?). Drugi del, cvrtje, pa je brez "friteze" malo bolj zahtevno opravilo, ampak do tja še pridemo.

Za pripravo 20 krofov najprej v skledo odmerimo vse sestavine in jih umesimo v gladko, prožno testo (predpriprava kvasca ni potrebna):

• 500 g moke
• 60 g sladkorja
• 0,5 vrečke vanilinega sladkorja
• 60 g zmehčanega masla
• 1 celo jajce
• 3 rumenjaki
• 1,5 čajna žlička suhe limonine lupinice
• 0,25 dL ruma
• malo soli
• 2 dL mleka
• 30 g kvasa

Vzhajano testo

Ko testo naraste na dvakratni volumen, iz njega iztisnemo ves zrak in ga oblikujemo v štručko, ki jo razdelimo na 20 enakih delov. Te oblikujemo v kroglice (kako? z vrtenjem po pultu, približno takole), ki jih položimo na pomokano površino, pokrijemo in ponovno počakamo, da se njihov volumen za enkrat poveča. Odvisno od temperature prostora, vendar to običajno traja 30-40 min.

Kroglice pred vzhajanjem

Kroglice z vzhajano stranjo položimo v segreto olje in pokrijemo s pokrovko, da lepše naraste še druga stran. Ko se prva stran zlato zapeče, jih obrnemo in odkrite ocvremo do konca.

Najzahtevnejši del postopka je ugotoviti, pri kateri nastavitvi električne plošče/plina je temperatura olja ravno prava in konstantna. Krofi naj se cvrejo v olju s temperaturo 160-170 °C. Pri tem si lahko pomagamo s kuhinjskim termometrom ali pa preverimo, kdaj ob leseni kuhalnici v olju pričnejo izhajati mehurčki. Takrat je temperatura ravno prava. Ob omenjeni temperaturi krofe na vsaki strani cvremo približno dve minuti in pol. Čeprav je ta korak lahko malo nadležen, pa se mu je potrebno posvetiti le enkrat, za tem pa si le zapišite katera nastavitev je bila prava. ;)

Krofe odcedimo na papirnati brisački in jih še tople polnimo z marmelado ali poljubnim nadevom (vanilijev puding, čokoladni namaz), ki ga za lažje polnjenje lahko segrejemo. Preden krofe postrežemo, jih zasnežimo še s sladkorjem v prahu.

Sedaj pa hitro v akcijo, da ne bo dvomov kako jih narediti prihodnje leto.

Pa dober tek! :)