Skuleskogen

Västerbotten, pokrajina v kateri živiva, je bolj kot ne ravninska, kar velja tudi za njeno obalo - gozd povsem neopazno preide v Baltsko morje. Brez klifov, brez skal. Mogoče le z malo peščene plaže vmes. Če se ti zahoče česa bolj dramatičnega, izbire ni veliko - oddaljeno Skandinavsko gorovje na meji z Norveško, še bolj oddaljena razgibana norveška obala, ali pa njen približek - Höga kusten, kar dobesedno pomeni visoka obala. Slednja je od vsega omenjenega daleč najbližje, zato smo se v začetku novembra tja odpravili na odmerek pohodništva.

Celotno območje Höga kusten spada na UNESCO-v seznam naravne dediščine, saj ima precej zanimiv nastanek - pokrajina se je v času ledene dobe zaradi velike količine ledu pogreznila (zemeljski plašč se je na tem območju dejansko deformiral - podrobnejši opis v angleščini lahko preberete tukaj), ob koncu ledene dobe in posledično umiku ledenikov pa se je pokrajina ponovno dvignila - ponekod kar za 800 metrov, dvig pa se še nadaljuje s hitrostjo slabega centimetra na leto.

Mi smo si za ogled izbrali narodni park Skuleskogen, od kjer so tudi spodnje fotografije.

Avtocesta - lepo urejena sprehajalna pot skozi park

Velika "griža" :) Troli so se verjetno kar namatrali..

Pogled na kamnito polje od daleč.

Na vrhu.

Švedski Kornati :)