Švedi se vozijo...

... s kolesom.

Podobno kot sva opazila že na Danskem, se tudi Švedi ne kaj dosti ozirajo na klimatske razmere in skozi celo leto veselo kolesarijo po svojih opravkih. Mesto je sicer za kolesarjenje zelo primerno, saj ni preveliko, poleg tega pa je tudi vzpetin le za vzorec. Za kolesa(rje) je tukaj dobro poskrbljeno - kolesarskih stez in "parkirišč za kolesa" je povsod veliko, pogoste so pa tudi postaje za polnjenje pnevmatik. Večinoma se vozijo z običajnimi mestnimi kolesi, kar precej pa je tudi električnih koles.

Podnebje seveda od kolesarjev zahteva določene prilagoditve: pozimi so nujna topla oblačila, veliko kolesarjev pa si takrat poleg tega namesti posebne pnevmatike z žebljički, ki omogočajo zanesljivo vožnjo tudi, ko so kolesarske steze zasnežene.

In to ni redko. Kolesarskih stez (in tudi pločnikov in cest) namreč tu na severu Švedske nikoli ne povsem očistijo, ampak na njih pustijo nekaj-centrimetrsko plast snega, ki se ščasoma utrdi. Za to, nam nerazumljivo, početje obstaja precej racionalen razlog - ceste se pri pluženju "do čistega" poškodujejo in to stane. Enostavno.

Naslednja posebnost v Umeu je "spomladansko pospravljanje koles". Vsako leto spomladi namreč upravitelj stavbe vsa kolesa pred večstanovanjskimi stavbami označi z rdečimi trakci. Uporabniki morajo te trakce odstraniti in tako pokazati, da je njihovo kolo v uporabi. Tista kolesa, na katerih trakci ostanejo in torej niso v uporabi, upravitelj po nekaj tednih odpelje in na ta način prepreči, da bi se kolesa kopičila.