Foto sprehod: od centra do jezera

Akcija!

Jesen ob jezeru.

Vodnjak? Žar!

Avtoportret.

Mestno nabrežje.

Älgens hus

Prejšnjo soboto sva preživela v "hiši losov" (Älgens hus), v družbi kosmatih velikanov.

V Sloveniji petelin, na severu Norveške riba, na severu Švedske pa los.

Na Švedskem živi 300.000-400.000 losov, vsako leto v lovski sezoni ulovijo 100.000 živali.

Plečna višina losov meri 170-210 cm.

Samice tehtajo 200-360 kg, samci pa 380-850 kg, večji tudi 1 tono.

Živijo 12-25 let, na Švedskem pa je zaradi obsežnega ulova povprečna starost 3 leta.

Hranijo se tako s kopenskim kot vodnim rastlinjem.

V sklopu "hiše losov" je tudi manjši muzej. Švedi so navdušeni lovci in za namen lova na lose poznajo več vrst lovskih hišic: primitivne, ekskluzivne, mobilne in celo družinske.

Zaslužen počitek ob odhodu turistov.

S kanujem proti morju

Na megleno septembersko nedeljo sva se odpravila na izlet proti morju, tokrat s čolnom. Veslanje po reki Sävarån, od Sävarja do Skeppsvika (12 km), je zelo priljubljen vikend izlet. Rezervacijo termina in plačilo izposoje opreme sva opravila kar na bencinski črpalki. Prodajalec naju je napotil v lopo za glavno stavbo, kjer sva poiskala jopič in veslo, kanuji pa so naju čakali 300 m nižje po pešpoti proti reki. Izbrala sva svojega favorita in odveslala proti morju. V pričakovanju zanimivega izleta sva veslala eno uro...dve...tri, a lenobna reka se ni dala prepričati, da bi naju hitreje pripeljala na cilj. Tudi drevesa so vztrajno zakrivala pogled na okolico, le v zadnjem delu poti jih je nadomestila visoka trava, skozi katero sva prispela do težko pričakovanega cilja, vasice Skeppsvik in si privoščila zasluženo malico ter se naužila sončnih žarkov. Vajena raznolike okolice in živahnejše reke naju je izlet pustil ravnodušna. Čoln in opremo sva pustila na dogovorjenem mestu, najti sva morala le še način, kako se vrniti na začetno mesto. Ker ob vikendih avtobus ne vozi, sva poskusila z avtoštopom in si tako pot do avta delila s skupino izletnic in navdušenim pasjim prijateljem.

366 dni

Na včerajšnji dan sva se pred enim letom pripeljala v Umeå. Snežinke so naletavale, medtem ko sva praznila do zadnjega kotička zapolnjen avto (Gorazda še sedaj pozitivno preseneča, da sva vse, kar potrebujeva, pripeljala z enim avtom). Z mešanimi občutki, a v pričakovanju nove izkušnje sva vstopila v najin novi dom.

366 (pretežno oblačnih) dni kasneje.

Po enem letu lahko rečeva, da nama ni žal za to odločitev. Za nama je pestro leto, v katerem sva delala veliko, a ugotovila, da v ustreznem okolju in ob super sodelavcih to sploh ni težko. Delovni vsakdan je še posebej popestrila mednarodna raznolikost zaposlenih. Na ta račun sva utrdila znanje geografije, potrdila nekatere in ovrgla druge stereotipe, se naučila novih besed, čeprav nama je ob tem zmanjkalo časa za švedske, a kaj mora ostati še za prihodnje leto. Besedi "daleč" sva dodala novo dimenzijo, s tem ko sva avtobuse zamenjala za letala, čas potovanja pa začela meriti v urah. Ob spoznavanju švedske pokrajine sva potrdila, da slovenske naravne pestrosti ne gre jemati za samoumevno, pa vendar ima tudi švedska pokrajina svoje čare. Včasih daje vtis, da bi izza smreke med borovničevjem lahko pokukal kakšen škrat.

11 razlogov za obisk severa Švedske

Na pobudo zveste bralke danes piševa o razlogih zakaj obiskati sever in kaj tu početi, če se po naklučju znajdete tu. Prav imate, druga možnost ni ravno verjetna...

Kakorkoli, kljub temu, da severni del Švedske ni na vrhu seznama turističnih atrakcij, ste toplo vabljeni, če...

• ...imate radi zimo in z njo povezane aktivnosti. Najbolj priljubljena prostočasna dejavnost v zimskih mesecih, za katero je dobro poskrbljeno v okolici vsakega kraja, je tek na smučeh. Alpsko smučanje na vzhodu države trpi zaradi pomanjkanja vzpetin, v notranjosti pa se najdejo večji smučarski centri kot sta npr. Tärnaby in Åre, od koder izhajajo Švedske smučarske legende, med njimi Ingemar Stenmark in Anja Pärson. Če zimo rajši preživite manj aktivno, pa se lahko udeležite eno ali večdnevnega izleta s pasjo vprego ali le sprehodite skozi sosesko, ki zasije v soju novoletnih in okenskih lučk.
  

• ...težko prenašate poletno vročino. Povprečna temperatura v poletnih mesecih je 20 °C, ob redkih dnevih pa seže do 25 °C

• ...želite obiskati prestolnico Švedskega severa. Mesto Umeå je eno "najmlajših" (glede na povprečno starost prebivalcev) in hitro rastočih Švedskih mest, predvsem po zaslugi 2 univerz, ki na leto privabita 30.000 študentov. Tudi kulturno je mesto precej živahno - v preteklem letu je bilo evropska prestolnica kulture. Zelo pogoste so glasbene prireditve različnih zvrsti, najbolj obiskani muzeji pa so umetnostni muzej Bildmuseet, park s skulpturami Umedalen skulptur, Västerbottens museum in muzej na prostem Gammlia, ki ponujata pogled v zgodovino, kulturo in življenje v severni regiji, ter Guitars, ena izmed večjih zbirk kitar. Vsako leto pa se že od leta 1974 v mestu odvija tudi prvenstvo v bränboll-u (švedka različica baseball-a).

• ...imate radi drevesa, predvsem smreke in breze. Prostranim gozdovom smrek ni konca, ko zanje postane prehladno, pa pokrajino naselijo nenavadni pritlikavi gozdovi brez. Poleg tega si je mesto Umeå prislužilo naziv mesto brez, saj so jih zasadili z namenom preprečevanja širjenja požara (ob zadnjem požaru leta 1888 je bilo mesto povsem uničeno).

• ...želite opazovati severni sij. V mestu Umeå je mogoče severni sij opazovati med septembrom in aprilom, ker je v tem obdobju noč dovolj temna. Najboljši del leta za opazovanje severnega sija je jesen - takrat je največ jasnega neba, temperature pa še vedno prijetne.

• ...želite izkusiti dolge poletne noči. V najdaljših dnevih leta so noči kljub sončnemu zahodu zelo svetle. Konec junija, ob solsticiju, se lahko udeležite tradicionalnega praznovanja "midsommar", ki vključuje tradicionalno hrano in ples, ta dan pa skoraj po pravilu označuje tudi začetek poletnih dopustov, zaradi česar se življenje na Švedskem za en mesec ustavi (ali začne, odvisno od pogleda :) )

• ...želite obiskati največji podzemni rudnik železa na svetu. Mesto Kiruna, ki je nastalo zaradi rudnika, naj bi v bližnji prihodnosti načrtno prestavili, saj so se zaradi širjenja rudnika tla pod mestom začela ugrezati.

• ...želite pobliže spoznati lose, tako v kosmati obliki kot v kombinaciji z lisičkami in krompirjem na krožniku.

• ...želite pripraviti kosilo na žaru na neobičajni lokaciji. Švedski moto bi se lahko glasil: žar vedno in povsod. 

• ...borovnic nikoli ni dovolj. Tako kot so švedski gozdovi sestavljeni iz le nekaj drevesnih vrst, v podrasti prevladuje borovničevje in redkeje grmički brusnicam podobnega jagodičevja, a o njih več v kakšni drugi objavi.

• ...ne marate množic in gneče. Za to obstaja celo strokovni izraz, enoklofobija. Kot so napisali avtorji znanega turističnega vodiča: ob vožnji čez sever Švedske srečate več jelenov kot ljudi. To lahko brez dvoma potrdiva, veliko ljudi pa ceni pohode po neokrnjeni naravi, kjer naslednjega popotnika srečajo šele čez kakšen dan ali dva.

Aurora

Nekaj slikic današnje aurore - zadnji mesec je kar pogosta, le midva vzameva bolj poredko fotoaparat v roke...

Tavelsjöberget

Pretekli dnevi so napovedali jesen...breze rumenijo in odmetavajo listje, nebo pa se je zopet obleklo v sive barve. Današnja tema že nekaj časa čaka na objavo in mislim, da bo pomladna tema prava, da omili jesensko sivino.

Ko se je spomladi stopil sneg in se je na sončku prijetno ogrelo, se nama je stožilo po nedeljskem izletu z razgledom. Nič posebnega, kajne? Pravzaprav naloga ni tako lahka, če na obzorju ni krivulje, ki bi se dvigala proti nebu. Pa sva ga le našla - 25 km iz mesta se dviga hrib višine 284 m, ena izmed najvišjih točk območja Umea. Najvišja točka, na katero se v območju lahko človek povzpne, pa je 59 km oddaljen hrib Loberget, ki skupaj z razglednim stolpom meri 383 m.

Na Tavelsjöberget, kar dobesedno pomeni "hrib ob jezeru Tavel", vodijo 4 poti. Najkrajša meri le 700 m, vsem ostalim potem pa bi ustrezal znan slovenski rek, saj vsaka naslednja naredi daljšo pot okrog hriba, preden se povpzne na vrh. Vzpon po najkrajši poti je ravno zadoščal za nedelsjki popoldanski izlet. Pot naju je skozi smrekov gozd, čez zaobljene kamnite ploščadi in močvirnate zaplate pripeljala na vrh, do skupine hišic s kurišči, kjer so si lačni izletniki že pripravljali dobrote z žara.

Smerokazi ob začetku poti: strmina poti se odraža v slikovnih oznakah. :)

Značilen smrekov gozd. Oznaka hitrosti ni namenjena tekačem, ampak motornim sanem.

Izbira pohodne obutve se nama je zdela precej neobičajna, a sva kmalu našla razlago zanjo.

Švedska pokrajina je prepredena z vodo in hrib ni bil izjema. Ker je na poti zastajala voda, je bila na nekaterih delih posuta s sekanci,...

...na drugih pa povezana z brvjo.

Ker je v vodi raztopljene veliko organske snovi, kamnine pa so bogate z železom, potočki niso ravno vabljive barve.

Zaobljena kamnita pokrajina.

Med rastjem je ogromno lišajev in mahov.

Na vrhu - zavetja pred vetrom z lastnimi kurišči.

Žar vedno in povsod :) Lesena miza z zaščito, namenjeno odlaganju žara za enkratno uporabo.

Razgled z vrha na jezero Tavelsjö.

Surströmmingsskiva

Surströmming je stara švedska jed, ki izvira iz severa države in dobesedno pomeni "kisel baltski sled". Sled je riba, ki je morda širše poznana pod imenom slanik. Baltski sled je običajno manjši od bolj znanega atlantskega sorodnika. Jed izvira iz območja Švedske imenovanega Höga Kusten (kar pomeni visoka obala - še en dokaz, da je Švedska precej ravninska dežela) in ima celo svoj muzej. Jedi, ki vsebujejo fermentirano ribo, so poznane v kulinariki različnih držav, a ta naj bi imela posebno oster vonj.

Pripravijo jo tako, da ribe namočijo v slanico in zorijo v sodih pri 15-20 °C. Ker prava temperatura igra pomembno vlogo, to pojasni, zakaj je suströmming specialiteta severnega dela države - tu so temperature ravno pravšnje. Soli dodajo ravno toliko, da prepreči kvarjenje, poteče pa fermentacija (sladkorji se pretvorijo v kisline, plin in alkohol), ki da produktu značilen vonj in kiselkast okus. Za fermentacijo je odgovoren encim, ki se nahaja v hrbtenici ribe, in bakterije, ki proizvedejo propionsko (oster vonj), masleno (vonj žaltega masla) in ocetno kislino (vonj kisa). Te dajo produktu oster vonj, poleg tega pa nastaja tudi vodikov sulfid (vonj gnilih jajc). Sliši se slastno, kajne? 

Včasih so ribe shranjevali v lesenih sodih, danes pa jih seveda pakirajo v pločevinke, ki se s časom vidno napihnejo, saj v njih še vedno poteka proces fermentacije (pri katerem nastaja plin). Določene letalske družbe so zaradi povečanega tlaka v pločevinki surströmming uvrstile na seznam prepovedanih izdelkov za prevoz z letalom. Zaradi povečanega tlaka in močnega vonja se pločevinko surströmminga praviloma odpira zunaj, v čebričku vode (pod vodno gladino), a tudi v tem primeru težko prikrijete sosedom, kaj ste imeli za kosilo na skupnem dvorišču.

 

Surströmming se običajno je v sendviču s tipičnim tankim, hrustljavim švedskim kruhom (tunnbröd). Kruh se najprej namaže z maslom ali kislo smetano, nanj položi rezine kuhanega krompirja, file ribe, posuje s čebulo in pokrije z drugo polovico kruho. Ponekod vanj vključijo tudi sir, ki ga prav tako pridelujejo v severni regiji Västerbotten.

Ob koncu štiridesetih let so uvedli zakon, ki je preprečeval prodajo neustrezno fermentiranega izdelka; ribe ulovljene v aktualni sezoni so lahko pričeli prodajati šele tretji četrtek v mesecu avgustu. Zakon ni več v veljavi, proizvajalci pa se kljub temu še vedno držijo tega pravila. In tako sva tudi midva v avgustu dočakala svoj prvi surströmmingsskiva (druženje oziroma zabava ob pripravi surströmminga). Po vseh pripovedih in opozorilih sva pričakovala najhujše, a sva očitno imela srečo s serijo pločevinke, saj bi se okus ribe lahko primerjal tudi s kakšnim močno zorjenim sirom. Bolj pogumni in tisti z izbranim okusom so potrdili, da je bila ta serija prav prijetnega vonja in okusa, a naju vseeno niso prepričali, da bi si želela avgustovsko tradicijo ohranjati tudi v prihodnje.